Se že v naprej opravičujem vsem, ki jih obnašanje in obstoj naših Južnih priseljencev ne moti in bo moj post označil kot izjemno žaljiv, rasističen, nacionalno nestrpen ali pa kaj tretjega. Oziroma četrtega.
Sama temu pravim: izkoriščanje človekove pravice do osebnega mnjena in pravice govora.
Nikoli nisem ravno marala naših južnih priseljencev. Pa ne zato, ker niso "čistokrvni Slovenci", ampak zaradi splošne prmitivnosti naroda. In ja, vsi čefurji so primitivni. Bolano mentalno moteni. Tisti, ki so prav tako priseljenci iz BiH in so se akomodirali, asimilirali in adaptirali in po vedenju v javnosti ne kažejo nobenega znaka, iz katerega bi bil razviden njihov dejanski izvor, me ne motijo. Te ljudi bi mogli celo spoštovati in označiti za ogroženo vrsto, ker dvomim, da se najde v Sloveniji 0,01% takih.
Meni se res ne zdi smešna izjava, da če bi vse čefurje izgnali iz Slovenije, potem bi lahko vsak Slovenec imel svojo stolpnico v Fužinah. To je že dejstvo! Ker kakor opažam, na ulicah, v mestu, na busu, pred našo šolo, v lekarnah, v zdravstvenih ustanovah in še kje, se povsod najdejo oni tamo što pišejo kao govorijo. Povsod!!! Samo sprašujem se, kdaj bo čefurščina postal uradni jezik v Sloveniji. Če se že v javnosti, šolah, zdravstvu tako množično pojavlja, ne manjka dosti, da bo še tisk in vse ostalo v čefurščini. Čeprav vsi te od dole govoreči perfektno razumejo slovensko. Samo jim je preveč hudo, da bi slovensko tudi govorili.
Zakaj sem se ravno danes tako spravila na čefurje? Ker sem bila priča pretepu med miroljubnim gospodom, ki se je znašel na napačnem mestu ob napačnem času. To je bilo danes, 13:25 pred našo šolo na avtopusni postaji, ko so iz vseh strani prišli tudi di(v)jaki iz PTT-ja, gradbene, texasa in še kerega čefurskega izobraževalnega centra. Na nas so se spravili prejšnji četrtek, ko smo stali pred šolo in čakali na plesne. Njihov nacionalni šport je očitno postal obmetavanje mimoidočih s plodovi japonske kutine*. Danes je bil tarča gospod z očali (ki so končala pod avtobusom).
Ko mu je eden izmed n-tih čefurjev vrgel plod, se je gospod obrnil in stopil do mladeniča, češ kaj mu ni jasno. Citiram čefurja: "****** ****** ti ****** *** ču ****, *****!!!! Što ******, *********, *** kva ***...!"Kaj točno se je zgodilo potem, nisem videla, vem samo da so čez sekundo gospodova očala že letela po zraku, direkt pred avtobus. Začel se je pretep, v katerem, vsaj fizično, stric ne bi imel šans. Ena gospa je stopila na stričevo stran, ampak ni imela dosti vpliva. Gospod se je drl, naj nekdo pokliče policijo, on bi zadržal tisto omaro in ga nato predal možem v modrem. Nastal je pravi kaos. Čefurji so se zgrnili okoli dvojice, ne da bi kdo poskušal preprečiti nadaljni retep. Kaj je bilo naprej ne vem, ker je moj avtobus odpeljal.
Kaj človek lahko naredi v takem primeru? Se dere naj ga pusti pri miru? Se spravi na napadalca, da bo še sam tarča njegovih udarcev? Pokliče policijo in čaka 20 min, ko bojo že vsi pobegnili? Osebno me take stvari tako razdražijo, da bi najraje skočila na tistega, mu spraskala oči in iztrebila še vse njegove čefurske prijateljčke. Taki ljudje nimajo kaj iskati v družbi, ki temelji na olikanem komuniciranju, lepem vedenju in socializiranosti.
Če bi moj najljubši grafit "ČEFURJI VEN!" bil še vedno dobro viden na zidu na Roški cesti, bi ga šla slikat. Mislim pa, da je zdaj tam napis glede lezbijk, in pa "za povečanje natalitete, oploditev samskih žensk". Po mojem mnjenju, precej intelektualni napisi.
*Plodovi japonske kutine
